Pozdrav,
Siroteki smo se veselili raznolikosti Amsterdama, peščenih plaž severnega morja, barvitosti tulipanov v Lisse, lepot keramike v Delftu, sprehodov ob mlinih na veter v Kinderdijku, sira na trgu Goude..... pa se je planiralo, vse pripravljeno, pa nekaj dni pred odhodom pravi ženka; vreme je šlo - piha, dež, temperatura padla, kaj če bi šli raje iskat dogodivščin na jug, ob slano morje in polnit baterije na sonce.... kot vedno imamo moški zadnjo besedo in rečem: da, draga... . Pa smo naložili zadnjo konzervo fižola pa vrečko lanskega krompirja in odbrneli...

Torej - Pakoštane/kamping Kozarica - Slapovi Krke - Pelješac, Žuljana, Kamp Vučine - Boka Kotorska, Dubrovnik, Buljarica, Kamp Maslina - Skadar - Drač, Kamping Pa Emer - Vlore - Preko prelaza Llogarase v Himaro - Grčija, Kamping Elena s Beach - Skopje - Niš in domov. naredili cca 3500 km vse skupaj v 15. dneh.

Nekaj slike za intro, več pa ko bo kaj napisanega....

Vransko Jezero :
Slapovi Krke:
Dubrovnik:
Albanija/Pa Emer:
Grčija/Plataria:
Skopje:
Niš:

Lepa tura. Napiši kaj več o Albaniji...

Torej Albanija je zgodba čisto po sebi in se prične že pred Albanijo sami. Bistvo vsega je, da sem v Skadru naredil ponovno izpit za avto "kako voziti v kaosu"..... pa bi dal smajlija, pa ga ne bom......Skadarsko jezero je za pogledat, vendar imamo v SLO lepša in čistejša jezera, desni vozni pas na dvopasovnici je praviloma zdelan - slalom med luknjami - drugače glavne ceste solidne če izvzamemo nenadne neravne prehode pri morebitnih kanaletah, neurejen bankine, nenadne prehode brez opozorila pri delih na cesti, pri izvozih s ceste nenaden makadam - torej podvozje, fedre, blažilci itd. trpijo....res pa je, da je nafta 90 centov liter.... pa da je sadje itd poceni... za pogledat, spit kako kafo v centru mesta in se čudit temu da vsi pijejo kafo pa ves ostali vrvež spremljat.... plaža peščena, sorazmerno urejena, drugače ni tako neurejeno iz vidika smeti se pa pozna, da je za njih ekologija španska vas....tisto z mercedesi je točno tako - res veliko teh vozil..... pa tisti, ki znajo Italijansko bodo lažje skozi prišli, ker se pozna zgodovina, da je imela Italija svoj protektorat tukaj.....

Ko bom imel malo časa, bom še jaz kaj napisal o Albaniji.
Prevozil pa sem jo tako:



S tremi besedami: noro, strašljivo, zanimivo. Če bi vedel kakšne ceste me čakajo, nebi šel nikoli. Še policaj na meji Makedonija - Albanija me ni hotel pustiti na to cesto, ko je videl moj avto (spuščen BMW) in me je hotel usmerit na Ohrid do Tirane, ampak jaz idiot sem vztrajal.
Za 200km sem porabil približno 8 ur in to v popolni tišini, ker žena ni več govorila z mano, ko je videla te razmere. V glavnem, avto je na koncu preživel, midva pa tudi in spet govoriva

Evo, takšne so ceste od Debarja in skoraj vse do obale.
Včasih nisem vedel, ali naj grem levo mimo luž ali desno, mercedesi pa so samo švigali mimo.

Torej naš prihod na mejo z Albanijo ni bil nič kaj glamurozen - beri v smislu tuning bmw - do carinikov smo siroteki namreč priškripali ( beri zažgane ploščice spredaj desno ) vsi prašni od sivih cest, utrujeni, jst fejst neobrit.... .... tako da je carinik hotel imeti zeleno karto in prometno od avta. Ko nas je končno spustil naprej, je s pogledom povedal, da bi nas on kupil ali pa nam kar mercedes podaril, da bi lažje potovali po svetu...
Regionalke so v Alb. solidne, vse kar je manj, je pa tako tako.... polno presenečenj, lukenj, makadama, nenadnih prehodov.... ergo: za Albanijo si je treba vzeti čas in potovati počasi. Mi žal časa da bi raziskovali nismo imeli.... v planu za drugič.

Nama je bila Albanija kar vredu ,kar se potovanja in cest tiče,le eno noč sem mislil da naju bodo komarji požrli,tam nekje pri Vlori sva spala ob cesti in kljub komarnikom in raidu v kombiju je bilo skoraj neznosno
več pa je napisanega "kje smo bili "pod temo 3400

Uvodoma. Ko si pa odprem nekaj ala shrani.si, pa cel potopis.

lp