No mojstri, naj mi nekdo pomaga.
pri 12V napeljavi je zelo pomemben padec napetosti ane?
Naj mi nekdo napiše formulo, ki vsebuje :
S=presek kabla
l=dolžino kabla
i= tok
U=napetost
Lambda za baker je 56 če se ne motm...
Temperatura?

Konkretno. Imam cca 7 m kabla od akuja do armature (8 kablov) Tam bi naredil razdelilno mesto za razne hupe, lučke, voltmetre, cigaretne vtičnice, pumpice za vodo... Take gadgete, ki sem jih v zadnjh 5 letih namontiral v kombi. Odločil sem se na novo potegniti kable, in mi je prodajalec v elektro trgovini (ja vem, ne smeš jim vsega verjeti) rekel, da bodo kabli preseka 0,75mm2 zadosti. Ker sem malo ziheraški sem vzel za pet dolžin 0,75mm2 za tri pa 1mm2. Sedaj me skrbi dvoje:
1. Ali so ti preseki premajhni (porabniki od 5 do 30w)?
2. Ali bi bilo bolje škatlo z varovalkami prestaviti neposredno k akumulatorju v motorni prostor in s tem varujem tudi sam kabel.

Igraj se s tem:
http://chemandy.com/calculators/round-w ... ulator.htm

Bodi pozoren, da je podatek za vnos debeline žice v "diameter", kar ni isto, kot tvoj podatek o ploščini preseka tvoje žice v kvadratih milimetrih.

Preračunaš lahko na roke ali pa s tem:
http://www.calculatorsoup.com/calculato ... circle.php

Rezultat iz vnešene površine preseka žice 0,75mm2 je, da je njen polmer (radius) =0.488mm, pomeni da je premer (diameter) = 0.977mm.

Če vneseš ta podatek v prvi kalkulator, dobiš, da ima 7metrov žice 0,75mm2 upornost 0,1566Ohma.

Če za tako žico vzameva najslabši primer porabe 30W potem zračunava tok ki teče pri 12V skozi porabnik in to žico po formuli :

P(močW)=U(napetostV)*I(tokA)
I=P/U
I=30W/12V
I=2.5A

Zdaj s pomočjo toka in upornosti žice lahko izračunaš padec napetosti na sami žici po ohmovem zakonu:
U=R*I
U= 0,1566*2,5
U=0,3915V

Do zdaj je bila teorija. Naprej pa praksa:
Žici bi morali biti dve (ena za plus druga za minus) Ponavadi minus krademo nekje na šasiji, vendar je to v tvojem primeru ene 4m pleha, ki nima ravno prevodnosti bakra, torej lahko tistle padec napetosti najmanj podvojiš. Nadalje lahko izračunaš po že danih formulah moč, ki se troši na sami žici, ki pri majhnih presekih niti ni tako zanemarljiva. Ostajajo še padci napetosti na vseh spojih te žice.

Za žico premera 1mm2 lahko po zgornjem vzorcu narediš izračun sam in primerjaš rezultate med 1mm2 in 0,75mm2.

1. Pomojem so ti preseki premajhni.
2. Vsekakor daj varovalke(o) čimbližje akumulatorju (lahko daš tudi eno samo močnejšo in en debelejši vodnik do armature, tam pa razvod do manjših porabnikov prek pripravljenih varovalk in tanjših kablov. (če pogledaš v praksi, ima vsak avto približno tako narejeno...)

Super, to sem hotel. Ugotovil sem, da so trije od teh kablov preseka 1,5mm2 in ne 1mm2. Potemtakem bi bil padec napetosti le še 0,21v. Okej a je to v mejah? No na upornost karoserije pa niti nisem pomislil. A 0,75mm2 bi bilo pa za manjše porabnike zadovoljivi?
Mondxxi, dobro si me podučil, zdaj pa mi prosim povej še kakšne so vrednosti ki so v mejah normale. Recimo padec napetosti. Je pa napetost v realnosti večja, tam blizu 14v, kajne?

Poln akumulator lahko da tudi 13,8V, če pa je priklopljen na (pameten)polnilnik in če je obenem hladno lahko ta napetost naraste tudi na 14,4V.
Zgoraj sem zganjal teorijo samo zaradi občutka, kaj pomeni tanka žica.
Nisi opazil namiga o izračunu, koliko moči na taki tanki žici izgubiš. Recimo na prvem primeru 0,75mm2 7metrov dolžine pri porabi 30W ostane na žici približno 1W, ki se spremeni v gretje žice. (če pomisliš še na navidezno žico do minusa je to 2W). To je pa že skoraj 7% energije porabnika. Ne samo da bo porabnik dobil manj energije, tudi akumulator bo prej prazen za enak efekt. Višja temperatura žice ne bo ravno pripomogla k izkoristku, ravno nasprotno. Temperaturni koeficient je približno 0,004ohm/stopinjo Celzija, kar pomeni, da se skupna upornost žice pri povišanju temperature za 10 stopinj Celzija poviša za 0,04Ohma. Cifre so videti majhne ampak ko enkrat malo izračunaš, vidiš da se hitro nabirajo izgube. Povišana temperatura oziroma spremembe temperature žice vplivajo tudi na izolacijo le te in na spoje.

Težko je pisati o točnih vrednostih, kaj je še sprejemljivo in kaj ne. Jaz osebno bi pri 7ih metrih dolžine razmišljal o večkrat 2,5mm2, še raje (zaradi varnosti) in bolj enostavno pa o enem 4mm2 ali celo 6mm2 vodniku. Tega varuješ pri akumulatorju z recimo 32A varovalko, na koncu pod armaturo pa narediš razvod prek večih varovalk in tanjših vodnikov, lahko tudi 1,5mm2, če so res kratki.

V avtu bi se izogibal 0,75mm2 že zaradi same trnosti in debeline izolacije. Pogojno bi šlo z 1,5mm2, vendar manjši porabniki reda 10W in krajše razdalje kot 7m.

Hvala. Bom zamenjal kable.

No malo jutranje matematike ob zajtrku je pokazalo naslednje:
Iz spodnje tabele sem dobil dopustni trajno tokovno obremenitev za posamezen presek kabla

in ugotovil, da ima 6mm2 kabel 41A. A lot

Izberem drugo traso kabla in je nova dolžina 5m*2m, ker moram še nazaj pridet z minusom, je tako?

Pri 10m dolžine in 6mm2 preseka je upornost 0,0534124 Ohma in iz tega sledi, da je padec napetosti
U=R*I
U=0,0534124*12
U=0,641V kar je cca 5,34%. No, glede na to da imamo več kot 12V to pomoje še ni kritično, ali pač?
Sedaj pa vprašanje: ali je spodnja enačba pravilna:
P=U*I
P=12* (0,947)*41
P=465,92W
Torej je to maksimalna moč pri tej dolžini in tem preseku? Saj vem, da je ogromno, ampak, ker sem inženirsko raziskovalno naravnan me to zanima iz čistega firbca. Realno na tem kablu ne bo več kot 150 do 200W

Ti kar bodi inzenirsko raziskovalno naravnan, dokler ima @mondxii voljo odgovarjat. Kar nekaj nas to bere in se uci. Seveda uletimo v debato ko bo cas in bo debata dovolj dalec.... se mi ze porajajo, dolocena vprasanja.

Lp, boro

1. Zanima me, kje si našel tabelo. (je za enosmerni tok ali Izmenični, kakšni so načini polaganja B C D?)

2. Napisal si: Pri 10m dolžine in 6mm2 preseka je upornost 0,0534124 Ohma in iz tega sledi, da je padec napetosti
U=R*I
U=0,0534124*12
U=0,641V kar je cca 5,34%.

I=12A? Od kje ta podatek?

3. 6mm2 je mogoče res malo pretiravanje, vendar daljša kot je žica debelejša mora biti, da se izgube pri enakem toku ne spremenijo. Všeč mi je, da si uspel "skrajšat" žico za cela dva metra. Jasno mi je, da tukaj igra vlogo tudi denar. Brez veze je pretiravat in kupovat nekaj, kar "nikoli" ne boš rabil. Kakšna je razlika v ceni 4mm2/m in 6mm2/m ne vem, vendar bi jaz če bi delal zase vsekakor predimenzioniral napeljavo.

(v Petri je 100W sub v prtljažniku napajan z 2 x 4mm2 x 5m ... vem preveč, ampak...)

O fak, za tok sem dal voltažo! Tale elektrika mi ne gre Dal bom 6mm2 dvožilnega in to je to

Ja a potem je padec napetosti
U=R*I
U=0,0534124*41A
U=2,19V? Dobro pri toku 41 A kar itak ne bo nikoli. Realno bo verjetno tam nekje med 5 in 15A.
Pri 15A je padec le še 0,8V
Se opravičujem za kakšne neumestne, v elektriko se ne zastopim najbolje, me pa zelo zanima.

tukaj imaš link do tabele
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.g ... lacije.pdf

Pripel si tabelo za DIMENZIONIRANJE DVOVODNE NAPELJAVE
INDUKTIVNIH PORABNIKOV, ali po domače, tabelo za izmenično napajane enofazne motorje, ki so priključeni na 240V 50Hz izmenične napetosti. Ta tabela nima nikakrše vrednosti pri uporabi vodnikov v 12V enosmernem okolju.

http://www.solar-wind.co.uk/cable-sizing-DC-cables.html

Če v zgornji kalkulator vneseš nekater primere iz zgornjega pogovora dobiš tole:

napetost12V tok 41A dolžina kabla 7m 5% sprejemljivih izgub =25mm2

napetost12V tok15A dolžina kabla 7m 3% sprejemljivih izgub= 16mm2

Če se igraš samo z dolžino kabla, vse ostalo pustiš enako kot zgoraj, boš dobil za 3m=6mm2 za 5m=10mm2 in za 7m=16mm2.



PERO, prav je, da si načel to vprašanje, marsikdo ne vpraša in lepo po svoje naredi. V večini primerov je vse ok, je pa vseeno dobro da v samogradnji veš, zakaj si dal 6mm2 in ne 0,75mm2.

Uf... No, saj pravim, da nisem za elektriko. A dolžino vzameš dvojno (tja in nazaj?)

Glede na avatar imaš T3. Imaš samo en akumulator? Je ta zadaj pri motorju? Glede na navedene dolžine kablov sumim, da je - ali se motim? Če se mi prav zdi, bi ga rad "začasno" uporabljal tudi kot bivalnega, dokler denarnica ne dopusti nakupa še enega akumulatorja....namenjenega bivanju v avtu.
Glede na odgovore na zgornja vprašanja lahko šele najdeva neko "kompromis" rešitev, kar se tiče dolžine in debeline kablov. Da ne boš na koncu še drugič "stran vrgel" bakra...

Tako je. Res je, da so me kabli stali le 6EUR in nekaj ur dela, a se vseeno strinjam s tabo (saj jih ne bom vrgel v smeti ) Je T3, akumulator je zadaj. Za bivanje imam napeljano (ni še priklopljena) 230V napeljavo, se pravi samo CEE vtičnica zadaj in kabel 3x2,5mm2 preko KZS-a na dve schuko vtičnici. (tukaj pa mislim, da s preseki nisem falil ) To bo popolnoma zadovoljilo mojim potrebam. O drugem akuju ne razmišljam, ker ga ne potrebujem. Rad bi samo uredil napeljavo vseh pripomočkov, ki so trenutno v kombiju, kaj pa vem, mogoče bom še kakšno navlako notri dal.
Torej, poslušam.
Mislim, da skupna moč vseh porabnikov nikoli ne bo presegla 200W (upoštevana rezerva), se pravi, da lahko sprojektiraš na 200W, bo čez glavo.

PERO, šel sem gledat tvojo temo, pa ne vidm skoraj nobene slike. Je to samo pri meni problem?
Kolikor sledim forumu bo tvoj kombi gostil vsaj 3 osebe v kampu poleti. Verjetno ne misliš imeti gretja s plinom ali na nafto. Hladilnik bo? Kakšen? Si razmišljal o tem, da bi eno od vtičnic zasedel z polnilnikom akumulatorja? Zanima me še kaj piše na tvojem motornem akumulatorju. Po podanih odgovorih pa naprej...

Sigurno bo vprašal za dolžino....

LP; Boro

Boro napisal/-a:Sigurno bo vprašal za dolžino....

LP; Boro

Ne razumem.

Okoli slik. Stran na kateri so bile naložene slike je šla v franže. Hladilnik imam tak, mali, kuhinjski kompresorski na 230v. Letos sva ga imela zunaj na podaljšku, notri sem pa uporavljal le luči za razsvetljavo in pipo za zobe umivat in roke prat. Po enem tednu se akumulator ni skoraj nič spraznil, sem pomeril. Torej nisem nek porabnik 12v napeljave v kampu. Imel sem sicer polnilec za zadnjo noč pa ga nisem rabil. @mondxxi, na kaj namiguješ? Oz kaj predlagaš. Glede slik.. bom ga malo poslikal in ponovno naložil slike.
Moč akumulatorja sporočim

80Ah, 700A je pa verjetno zagonski tok ane?

Nič ne namigujem, samo pomagati hočem. Akumulator je kar velik, tako za lučke in pogon vodne pumpe za pipco bo dovolj.
Glede na to, da si se odločil, da ne potrebuješ bivalnega akumulatorja, bi jaz ostal pri tvoji končni odločitvi. Potegni 6mm2 rdeč za plus. Pri akumulatorju daj 32A varovalko, na koncu tega kabla nekje pod armaturo pa naredi prek več varovalk (10-15A) razvode za vse porabnike, ki bodo tam blizu. Polnilec bi jaz imel vseeno priključen, ker akumulator se bolje počuti, kadar je poln.

Hvala. A bi ti za minus tudi kabel potegnil direktno do akuja?
Misliš da bi polnilec kar vgradil in ga vkapljal preko stikala?

Ne poznam originalne napeljave T3. Mogoče je za maso že kakšen kabel proti armaturi, če ga ni, bo vsekakor dobrodošel. Tudi porabniki spredaj (brisalci, luči, ventilator) bodo bolj veseli na višji napetosti, oziroma, bo manj izgub na 5 metrih razdalje od akumulatorja. Mogoče še eno opozorilo: Plus kabel zašćiti, sploh na kakšnih prehodih skozi pleh.. najbolje, da ga daš v rebrasto sivo cev. Kabel za minus pa ne tišćat zraven.
Vsi polnilniki niso primerni za stalen priklop na akumulator, važno je (da) če še polnijo tudi po tem, ko prižgeš kakšen porabnik. Preveri najprej to.

Torej ga priklopim in prižgem lučke. Če fila naprej je ok?
Hvala ti še enkrat za vsa pojasnila. Oprosti moji nevednosti
Bom še vprašal kaj, če bo dilema.

Točno tako ja.
Ti kar vprašaj, vsak je za nekaj dober. Če ni vprašanj, ni odgovorov.

PERO DAGI napisal/-a:Torej ga priklopim in prižgem lučke. Če fila naprej je ok?

Še moja izkušnja glede tega. To sem naredil in je delalo. Je filal dalje. Ko pa sem to naredil v kampu sem opazil, da je polnilec rabil skoraj dve minuti, da je ugotovil da je porabnik gor in potem ugasnil. Hočem rečt, da ne samo vklopit in izklopit luči, ampak malo počakaj....

LP; Boro

Hvala

Super izračuni, ampak pri avtu se jih nisem nikoli posluževal.

Ponavadi sem delal tako, da sem pri akumulatorju dal varovalko 40A, ter vlekel žico od 6mm2 do 16mm2 do armature. Tam sem uporabil razdelilec iz 16mm2 na manjši presek, ter vezal na podnožje varovalk, ki ga dobiš v conradu ali že kje.
Če sem to delal na avtu, ki je že bil zrihtan, sem kar traso ubral po podvozju, skoz do rezerve pa tam nad njo prišel v kabino.

Nisem kompliciral z dodatno žico za minus, sem uporabil kar šasijo, kljub slabši prevodnosti, se ni nobena naprava pritoževala. Rajši sem poskrbel za dober minus od alternatorja do šasije. Na trojki imaš povezavo motorja z šasijo preko nosilca menjalnika, se pravi je kar nekaj spojev vmes jih bom kar naštel: alternator, nosilec alternatorja, motor, menjalnik, nosilec menjalnika, šasija. Tukaj sem na enem avtu zgubil 1V do armature.
Se pravi na vseh mojih trojkah in hroščih imam alternator direkt povezan na šasijo, kar je bolj pomembno od dodatne žice za minus, če bi pa naredil oboje bi bilo pa že skoraj kičasto.