Prevoženih kilometrov: 1400 km
Porabila 270 litrov nafte, povprečje 12l/100 km
Stroški skupaj 880 EUR
- Nafta: 200 EUR (povprečno 1,2 EUR/l)
- Nočitve: 185 EUR
- Vinjete, tuneli, PP: 55 EUR
- Hrana, pijača in ostalo: 440 EUR
Spet je prišel čas za krajši dopust združen s prazniki in tokrat sva se odločila za romantično pot okoli jezer pri naših severnih sosedih, za katero sem slišala že velikokrat, da je vredna ogleda. Pot v originalu poteka od Salzburga do Dunaja z vmesnimi postanki. Ker pa sva Salzburg že videla sva se odločila, da ga to pot spustiva iz plana in že pred njim zavijeva do jezer.
Kot po navadi, sva tudi letos zamenjala prevozno sredstvo in zopet prešla na AD, ker sva ugotovila, da vseeno rabiva malo več prostora kot ga nudi kombi. Sicer sva bila v rahlih dvomih kako bo z vremenom glede na to, da imamo po navadi za prvomajske kar precej dežja. Ljubo je bil malce nejevoljen, češ, vsi gredo na morje, jaz moram pa zopet na mrzel sever
Na koncu se je izkazalo, da je bilo vsak dan med 25 in 27 stopinjami In kljub temu, da sva spala sredi gora in ob jezerih, se tudi ponoči ni shladilo pod 10 stopinj. S tem sva privarčevala na elektriki, ker je avto še malce za dodelat in gretje na plin še ne dela 
1.dan: DOMŽALE – HALLSTATTERSEE – WOLFGANGSEE – 340 km
Zjutraj sva naložila avtodom z vsem potrebnim za pot in se odpeljala po AC skozi Karavanke proti Avstriji. Pri mestecu Eben sva zavila z avtoceste in se po regionalni cesti odpeljala proti prvemu jezeru Hallstattersee. Pot naju je peljala po lepo speljani ovinkasti cesti mimo visokih in čudovitih gora. Ker sva dokaj pozno štartala sva se odločila, da se samo zapeljeva mimo, na hitro narediva par slikic in jo mahneva naprej proti drugemu jezeru Wolfgangsee. Najprej sva se ustavila v mestecu Stroll, se sprehodila, spila vrček piva, potem pa se zapeljala na drugo stran jezera, kjer sva prespala v manjšem privatnem kampu v mestecu Gschwald, Seecamping Primus,47.74212; 13.40731, 22 EUR. Namestila sva se v prvo vrsto, od koder sva imela krasen pogled na jezero in okolico. Ko sva se malo okrepčala sva snela kolesa in se odpeljala po okolici in v pristno krčmo na dobro večerjo. Svež zrak je naredil svoje in sva kaj kmalu zaspala.
Hallstattersee
Seecamping Primus, Wolfgangsee
2.dan: WOLFGANGSEE – MONDSEE – ALTERSEE – TRAUNSEE - 160 km
Zjutraj sva se odpeljala nazaj na drugo stran jezera, v mesto St. Wolfgang z namenom, da se s parno lokomotivo odpeljeva na vrh gore. Žal pa se sezona prevozov začenja šele 10. maja zato sva se samo malce sprehodila in jo mahnila naprej proti St. Gilgenu, mestecu, kjer je bila rojena Mozartova mama. Parkirala sva nad mestom in plačala 4 EUR/24 ur. Mestece je polno turistov, ki v vrstah čakajo ladjice, da se z njimi popeljejo po jezeru in slikajo Mozartova hišo, v kateri je tudi muzej.
parna lokomotiva
cilj poti, ki, žal, ni bil dosežen
St.Gilgen
Po krajšem sprehodu sva pot nadaljevala proti tretjemu jezeru Mondsee, ki slovi kot eno najtoplejših jezer v teh krajih. Sem je hodila na počitnice tudi bivša kraljeva družina, čeprav name to jezero ni pustilo kakega pretiranega vtisa. So pa ob vseh jezerih krasne kolesarske in pešpoti z urejeno okolico, ki vabi na sprehode in posedanje ob jezerih.
Se spomnite te pijače? Dobra, ma je dražja kot pivo
Po krajšem počitku in sprehodu sva nadaljevala do četrtega jezera Altersee. Z vmesnimi postanki sva naredila krog okoli jezera in se ustavila ob petem jezeru Traunsee na PZA Traunsee, 47.80907, 13.78999, ki leži na jugu jezera. Ker je na tem delu kar precej vetra, je PZA poln ljubiteljev kajtanja. Ima tudi restavracijo, WC, korito za pomivanje posode, plačilo 15 EUR/24 ur pa opravite na parkomatu s kovanci ali kreditno kartico. Po večerji sva se sprehodila po mirnem kraju, spila pivo ali dva in legla k zasluženemu počitku.
PZA Traunsee
Tuša ni bilo, se je bilo treba znajti po svoje
3.dan: TRAUNSEE – SCHARNSTEIN - 33 km
Zgodaj zjutraj sva se s kolesi odpeljala do 7 km oddaljenega Traunkirchna, mesteca s kapelo na polotoku in mogočno cerkvijo s prižnico v obliki ribiške barke. Ker je bilo še zgodaj, je vse še spalo zato sva naredila samo en krajši sprehod in se odpeljala nazaj na PZA.
Traunkirchen
Pospravila sva stvari in nadaljevala proti mestecu Gmunden, ki je turistično zelo oblegan in mu pravijo biser jezera. Mesto samo je živahno, z dolgo sprehajalno rivo, turističnimi ladjicami, ki prevažajo turiste po jezeru, lepimi palačami in mondenimi trgovinami; imajo celo primestni tramvaj. Parkirala sva na brezplačnem parkirišču pri Toscanaparku, 47.91136, 13.78667, 1 km pred samim mestom. Snela sva kolesa in se odpeljala najprej do mosta, po katerem se sprehodiš do gradu, ki je na sredi jezera.
Malce sva kolesarila po mestu, se okrepčala in se vrnila nazaj do avta ter se odpeljala mestecu Scharnstein. Namestila sva se sredi lepe narave, ob potočku v Camping Schatzlmuhle, 47.916, 13.97348, 26 EUR z restavracijo in vso infrastrukturo. Pred kampom je tudi PZA, kjer je tarifa za nočitev med 18.00 in 9.00 le 10 EUR.
Sledil je standarden počitek, priprava večerje in počivanje. Zvečer sva se malo sprehodila in se ustavila v baru ter klepetala z domačini, ki so se čudili zakaj sva prišla v njihove kraje, če pa je Slovenija čisto podobna njihovi deželi in ravno tako lepa.
Gmunden
Camping Schatzlmuhle
4.dan: KREMSMUNSTER – STEYR – MAUTHAUSEN – AU AN DER DONAU – 106 km
Po zajtrku je začelo močno pihati in sva mislila, da je napočil čas, ko se bo vreme svižilo. Pa sva začetku nevihte ušla saj sva se odpeljala severno proti opatiji Kremsmunster z znamenitim benediktinskim samostanom, ki ga ustanovil leta 777 Tassilo III, bavarski knez. Kasneje je opatija postala jedro izobraževanja na Bavarskem in razpolagajo z eno največjih samostanskih knjižnic in bogato zbirko evropskega zlatarstva. Parkirala sva pred opatijo na brezplačnem PP in se sprehodila med razkošnimi vrtovi, očitno pa je bilo še zgodaj saj sva bila ena redkih turistov.
Po ogledu sva pot nadaljevala proti mestecu Steyr, ki je staro industrijsko mesto znano po tovarni avtomobilov in motorjev. Ima enega lepših mestnih trgov v centru in 119 mostov. Parkirala sva nad starim mestnim jedrom ter se odpravila na sprehod in pohajkovanje po mestu.
Opatija Kremsmunster
Steyr
Čas je bil, da se odpraviva proti Donavi. Ker sva ugotovila, da je v bližini koncentracijsko taborišče Mauthausen sva se odločila, da si ga na hitro ogledava. Zapornica je bila dvignjena in parkiranje brezplačno, tudi ogled samega taborišča je brezplačen. Gledanje teh grozot in dogodkov, ki so jih tu ljudje morali preživeti te nekako potre zato sva se kar kmalu napotila dalje do Donave in kampa Au an der Donau, 48.22778, 14.57912. Leži ob reki, katere pa iz kampa, zaradi nasipa, ni moč videti. Imajo pa zelo lepo urejeno kolesarsko stezo, ki vodi po vrhu nasipa in kjer sva se vozila v upanju, da bova kje našla večerno kresovanje v čast 1. maja. Očitno naši sosedje nimajo te navade, zato sva se vrnila v kamp, poklepetala s sosedi in se zopet odpravila zgodaj spat.
5.dan: GREIN – MELK – SPITZ – ROSSATZBACH – 136 km
Napočil je 1. maj, kar so nam dali vedeti tudi vaščani. Na traktorju s prikolico se je pripeljala godba v narodnih oblačilih, zbudila cel kamp in nam ponudila žganje iz marelic, ki je značilno za te kraje. Ko so se odpeljali naprej, sva se odpeljala tudi midva. Na vrsti je bila vožnja ob Donavi, ki je name pustila močan vtis. Cesta je lepa, okolica prekrasna, urejena, čista in mesteca ob reki ravno tako. Celotno pot poteka tudi kolesarska steza.
1.majska godba v kampu
prekajena riba na štantu ob cesti - zelo okusno
Postanek sva naredila v mestecu Grein, se sprehodila po starem mestnem jedru, si ogledala grad nad mestom, Greinburg in nadaljevala proti Schallaburg castle, enemu najlepših renesančnih gradov severnih Alp. Ker pa se nama je zdela vstopnina predraga (11 EUR/os) sva se obrnila in se zapeljala proti mestu Melk. Plan je bil, da prespiva nekje v bližini in se s kolesi odpeljeva v mesto; nad mestom stoji na hribu velik in prekrasen samostan. Ker pa nama bližnji kampi oz. počivališča niso ugajala, sva si mesto samo na hitro ogledala in nadaljevala pot.
Grein
Melk
Spet sva naredila postanek v mestecu ob Donavi in sicer v Spitzu. Še eno od manjših mestec, kjer sva brezplačno parkirala in se sprehodila ter opazovala popotnike, ki so čakali na splave, da bi prečkali reko; večina njih je bila s kolesi. Ko sva se peljala naprej sva na drugi strani zagledala kamp ob sami reki. Odpeljala sva se do prvega mosta in nazaj do kampa, ki leži v mestecu Rossatzbach, kamp Rossatz, N48° 23.396´E015° 31.008, 25 EUR.
Glede na to, da so imeli gostje, ki so po večini iz Avstrije, rezervacije sva se zadovoljila z drugo vrsto, od koder sva ravno tako imela pogled na reko in mestece Durnstein, kjer sta bila samostan in pot do obzidja v noči obsijana z lučkami in je bil pogled prečudovit. Po reki se vozi veliko križark, ki te vozijo od mesta do mesta in tudi tovorne ladje. Iz kampa ravno tako pelje manjši splav na drugo stran reke, kajti do mosta je slabih 6 km. V kampu so zelo urejene sanitarije, za katere dobiš čip; kavcija je 15 EUR, ki jo dobiš nazaj pri odjavi. V istem objektu je tudi manjša trgovinica in restavracija, ki je kar polna, predvsem v večernem času.
Mi2 sva se odpeljala s kolesi najprej po okolici, kjer imajo veliko vinske trte in nasade marelic in potem čez vas, kjer so imeli pred cerkvijo gasilske klopi in so prodajali hrano in pijačo. Na splošno so imeli po vseh mestecih na ta dan zunaj klopi, se družili ob štantih s hrano in pijačo, ob večerih pa se je vse skupaj zaključilo.
Camp Rossatz
Durnstein
6.dan: KREMS – WIEN – 88 km
Zjutraj sva se odločila, da jo mahneva naprej proti Dunaju. Ker sva hotela čimprej priti na cilj sva se za mestom Krems vključila na AC in se odpeljala do kampa Wien, Neue Donau, 48.20812; 16.44580. Kamp ima parcele na travnati površini, ki bolj spominjajo na PZA, pa vendar je dovolj prostora. Ima tudi dva objekta s sanitarijami, ki niso ravno najbolj moderne, so pa čiste. V objektu je tudi prostor za pomivanje posode in manjša kuhinja, kjer si mladina, ki pride s šotori, kuha kavico, zajtrk.. Za eno noč sva odštela 26,50 EUR.
Po namestitvi sva snela kolesa in se odpeljala do cca 10 km oddaljenega mestnega središča. Vozila sva se po mestu, katerega sva si dodobra ogledala že pred leti. Ustavila sva se v Hofburgu, Stephan platzu, Stadtparku.. Vmes sva mrzlično iskala eno restavracijo, v kateri sva jedla pred leti zelo dobro, pa se je iskanje izkazalo za »mission impossible«, ker nisva imela ne imena in ne ulice; tavala sva samo po spominu. Zato sva misijo opustila in se okrepčala v eni od restavracij, ker je bila lakota že neznosna. Ker sva naredila kar nekaj kilometrov in je bilo treba piti še nazaj do kampa, sem zopet sopihala in tečnarila, bilo mi je grozno vroče, Ljubo pa me je mirno prenašal in bodril. Končno sva proti večeru prispela na cilj, kjer sem zadovoljna sedla pred camper in počivala s pivom v roki
Dunaj
neumorni kolesar
Stadtpark
Stephan platz
7.dan: WIEN – 40 km
Ker sva ponoči le dočakala dež, ki je bil napovedan že za dneve prej, so bila zjutraj kolesa čisto mokra. Idealno, lahko sva šla na metro in ni bilo potrebno še enkrat na meni »dolgo pot« do mesta. Najprej sva se odpeljala do dvorca Schonbrunn, katerega sva hotela videti še v poletni izvedbi. Nazaj grede sva se odločila za S-ban z namenom, da si malce ogledava okolico. Sicer traja dosti dlje kot z metrojem, pa vendar, imela sva čas.
Spet sva zavila v Hofburg, kjer sem na vsak način hotela prepričat Ljuba, da greva na ogled znane jahalne šole ali pa vsaj na vožnjo s kočijo. Ker pa njemu ni po godu vonj po konjih, sem popustila in sva se potepla dalje. Ustavila sva se v stari mestni krčmi z dobro hrano in cenami in se dobro najedla. Preden sva odšla nazaj do kampa, sva poskusila tudi znane in dobre dunajske tortice.
Schonbrunn
Hofburg
Ker je bilo vreme vse prej kot mrzlo, nama je zmanjkalo kratkih oblačil zato sva se malce odpočila in potem z avtom odpeljala v 20 km oddaljen shopping center. Dobra stran je bila, da je bil četrtek popoldan in ni bilo nobenega navala. Po nakupu sva se ustavila še v trgovini, da sva si v kampu lahko naredila dobro večerjo še preden se je ponovno ulilo kot iz škafa. Ampak, kaj lepšega kot v notranjosti poslušati kako dež ropota po pločevini – balzam za ušesa, vsaj zame.
8.dan: WIEN – GRAZ – 200 km
Po AC sva se zjutraj odpeljala do PZA Reisemobil-Stellplatz Graz, 7 km oddaljenega od mesta, 47.02445, 15.39717, 19 EUR. PZA ima travnate površine in vso infrastrukturo in je nameščen ob zelo velikem bazenu. Na recepciji ti zaželijo dobrodošlico z manjšim darilcem in kupom reklamnih letakov za Graz in izlete v okolico, za uporabo sanitarnega bloka pa ti dodelijo šifro s katero vstopaš v urejene in čiste prostore. Ravno tako lahko na recepciji naročiš sveže žemljice za naslednji dan.
PZA
Po krajšem počitku sva se z avtobusom odpeljala v center mesta. Ne vem kolikokrat sem že bila v nakupovalnem središču v bližini, nikoli pa si nisem vzela časa za ogled mesta. Resnična škoda! Mene je mesto prevzelo. Nekaterim se ne zdi nič posebnega, meni pa so bile všeč poslikane hiše, ozke ulice s tramvaji, kavarne, trgi, restavracije, otok na Muri.. Skratka, delovalo mi je kot eno umetniško mesto in mi je žal, da nisva imela več časa, da bi si ga malo bolj podrobno ogledala in se odpeljala še kam. Je pa že v planu za kak podaljšan vikend
V Grazu je eno od najbolje ohranjenih mestnih središč v centralni Evropi. Zaradi tega ga je UNESCO leta 1999 uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Zanj je značilno harmonično zlitje tipičnih hiš iz različnih obdobij in različnih arhitekturnih slogov.
Z žičnico se lahko povzpneš na grajski hrib Schlossberg, kjer se je od nekdanje utrdbe obdržal samo urni stolp, ki velja za stari simbol mesta. V samem mestu se nahaja Kunsthaus ali hiša umetnosti, ki s svojo arhitekturo in videzom resnično izstopa iz celotnega mestnega predela. Zgrajena je bila leta 2003, v njej pa lahko najdeš restavracije in razstave. Je največji Deželni muzej v Avstriji, ki te popelje v svet narave, kulture in umetnosti na Štajerskem. Otok na Muri/Murinsel je bil sprva mišljen kot začasni projekt evropske kulturne prestolnice 2003. Danes pa lahko zanimivo jekleno konstrukcijo v obliki napol odprte školjke obiščeš vsak dan, sedeš na vrt ali pa v notranjost, kjer lahko nekaj spiješ in nekaj malega poješ.
Po ogledih sva šla na božansko dobro pizzo in ravno še pred dežjem ujela avtobus in se vrnila v kamp, kjer sva dokaj hitro zaspala polna vtisov in s polnimi želodčki.
Graz
Kunsthaus
Murnsel
dobra pizzerija
9.dan: GORNJA BISTRICA - DOMŽALE – 280 km
Ker je vsega lepega prehitro konec, sva se morala odpraviti domov oz. se ustaviti še pri prijateljih na obisku. V dežju sva zapustila Graz in se po AC in čez maloobmejni prehod pri Gornji Radgoni odpeljala do Gornje Bistrice in potem v objem domače hiše.
Pot, ki sva jo naredila, je bila resnično dobra izbira. Kilometrov ni veliko in dnevno prevoziš relativno malo. Okolica je lepa in pomirjujoča tako da je vse skupaj potekalo zelo na »easy«. Cel čas si v prekrasni naravi in si samo lahko predstavljam kako bi se počutili tisti zagrizeni kolesarji, če sem že jaz uživala v tem (z izjemo povratka z Dunaja) . Veliko je za videti, pa vseeno ni pritiska, da si moraš ogledati vse vrste muzejev, stavb.. Seveda pa je predpogoj tega potovanja, da te spremlja lepo vreme, kar se je nama absolutno izšlo. Na celotni poti sva samo na Dunaju videla dva camperja s SLO tablico, drugače pa so več ali manj domačini in Nemci. Tako da se mi zdi, da je čas prvomajskih praznikov idealen za odpravo na to pot, verjetno v poletnem času mrgoli turistov z vsepovsod in je veliko večja bitka za svoj prostor pod soncem. Vsekakor bova v te kraje še prišla, ker je blizu, lepo in so v bližini tudi neodkrita smučišča
