Eno leto je naokrog in čas je za naše potovanje.Izbira ni težka,Želja je že kar nekajčasa tlela v naših glavah.Tako ,da odločitev ni bila težka BOSNA
Prvi dan je bilo bolj sprostitveno,ustavili smo se v Čatežu-raju za uživanje.Uživali smo v toboganih,masažah in topli vodi.
Prva noč je minila v družbi nepovabljenih gostov(komarjev)



Zjutraj se prebudimo ,pozajtrkujemo in s polno paro proti Sarajevu
Pot je bila dolga,cesta ovinkasta in mučna.Na več krajih so cesto popravljali,tako ,da prav hitro ni šlo.
Vozili smo ob reki,ki je bila na določenih mestih prekrita s plastenkami-FUJ!


Naša prva ogledna točka je bilo Jajce in muzej drugega zasedanja AVNOJ-a
Bili smo v dvorani ,videli Titov sedež.Prijazni domačin nam je povedal nekaj podatkov in sledil je še ogled mestnih znamenitosti in že smo bili na poti za Sarajevo.



V mislih potujem ,obiskali smo Jajce rojstni kraj naše skupne države,približujemo pa se kraju kjer ga je zaznamoval konec skupne države.



Po prevoženih 673 km smo končno bili v Sarajevu.Šli smo naravnost v kamp,ker smo bili izmučeni od poti.
Takoj zjutraj smo se z tramvajem odpravili na Baščaršijo.Baščaršija je polna trgovinic,čevapdžinic,buregdžinic….
Zame je bil zanimiv vodnjak.Včasu vojne je bil edini vir pitne vode in zelo veliko ljudi je na tem mestu izgubilo življenje,ko so prišli po vodo.
Človek se nasmehne in se slika,ampak grenkoba v srcu ostane.


Ogledali smo si tudi džamijo.Gospod nam je opisal zgodovino in razkazal džamijo.




Iskali smo tudi Principov most


Seveda smo ga našli,še malo zgodovine za našega edinčka.Točno na tem mestu je Gavrilo Princip izvršil atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo.
To je bil povod za I.svetovno vojno.
Postali smo lačni,zato smo poiskali najboljšo čevapčinico v mestu pri Želju.
Tako so nam svetovali in niso se zmotili.Čevapčiči s kajmakom v lepinji,mljask.

Ogledali smo si tudi tunel,ki je povezoval Sarajevo s svetom.
Skozi ta tunel ,je med Balkansko morijo potovala hrana,zdravila orožje,živali in pa ljudje.
Kopali so ga tri mesece,v treh izmenah.Še isto noč ko e bil skopan je šlo v Sarajevo na kupe hrane.Pomenil je tudi edino povezavo z zunanjim svetom.
Ogledali smo si tudi film o tunelu in prebrali članke.
Neverjetno ,samo v Sarajevu je umrlo 1600 otrok,podatek ,ki te pretrese.



Pot smo nadaljevali do stadiona Koševo,kjer so sami beli spomeniki padlim v vojni.
Pogled je žalosten in pretresljiv.

Obiskali smo tudi olimpijsko dvorano,kjer so leta 1984 gostili olimpijske igre.


V mestu veliko ljudi prosjači od otrok do starcev

Na Igmanu smo šli pogledat skakalnice,videli pa požgan hotel narejen v času olimpijskih iger.Zelo velik hotel je bil v celoti požgan.
Še ena norija vojne!

Naslednje jutro start proti Mostarju.Vožnja po dolini Neretve skozi Jablanico,zgrešili smo spominski kompleks''Bitke na Neretvi''
Škoda ne vem kako nam je ušel.
Nekoliko pred Mostarjem se ozka soteska razširi in na Neretvi se pojavijo ribogojnice.



Končno Mostar,mesto je v bivši Jugoslaviji veljalo za najtoplejšega.
Mesto je obdano z gorami , s katerih so''hrvaški junaki''zrušili 500 let star most.
Zanimal nas je seveda nov most,zato smo takoj parkirali naš kamper in šli raziskovat.
Zanimivo je vedeti,da je levi breg reke muslimanski desni pa hrvaški.
''Ločuje'' jih most.


Podali smo se po uličicah in videli vse mogoče ponudbe.
Domačini so zelo prijazni in za ceno lahko tudi barantaš.





Nekaj pa je kljub porušenemu mostu ostalo,to so skoki z mostu.Ta fant je paradiral po mostu in za skok zahteval 25€,
denarja ni bilo in tudi skoka ne.


Nadaljevali smo v Međugorje.
Međugorje-katoliška božja pot,odkar se je pastircem prikazala Devica Marija.
Međugorje je že zdavnaj preseglo romarstvo zturizmom,ki se kaže v ogromnih hotelih,apartmajih,cerkev ima spovednice v raznih jezikih.
Gremo seveda na hrib,kjer naj bi bilo videnje.
Čutiš neko posebno energijo in umirjenost.
Skratka lepo.



Prijetno razpoloženi obiščemo še kip našega (slovenskega) umetnika,ki je upodobil Jezusa Kristusa

Zvečer smo utrujeni in gledamo zvezdice.Utrinka pa nobenega,škoda pa drugič.

Naš kamp v Metkoviču.V zraku je bil vonj po cvetočih mandarinih

Tukaj se Neretva izliva v morje
Nasadi mandarin so res ogromni in ni jim videti konca.

Z našim kamperjem že drvimo proti Dubrovniku.Vožnja je zanimiva, razgibana,morjese lesketa,še malo ovinkov levo pa desno in že smo blizu.
Še prej moramo prestopiti hrvaško-bosansko mejo.
Bosna ima 23 km obale,ki ji predstavlja prosto pot v mednarodne vode.
Bosansko obmorsko mesto je Neum.Tukaj smo natočili gorivo,ker je občutno cenejše.
Bližali smo se najjužnejši točki našega izleta Dubrovniku.








Že rahlo utrujeni in lačni se posedli v pizzeriji.
Ni potrebno omenjati,da je pizza v centru Dubrovnika presneto slana-s ceno.

Ko smo se okrepčali smo bili ponovno pripravljeni za akcijo-obhod obzidja.
Opazovali smo Stradun in staro mestno jedro.Pogled je segel v bližnjo in daljno okolico.





Prespali smo malo naprej od Makarske v kampu Niko-fajn možakar ki zna slovensko in je vedel kje je Gorica.
Za nočenje v kampu je računal 10€.
Zjutraj pa ogled Splita s sdadionom..
Čeprav nismo navijači Hajduka nas je vseeno zanimal stadion.
Prijazen varnostnik nas je celo spustil na igrišče .



V Splitu smo se sprehodili po znameniti rivi.
Vse je belo in bleščeče.Nismo imeli očal,tako ,da smo kar hitro popihali od tam.
Ogledali smo si Dioklecianovo palačo in druge znamenitosti.




Tako velike tržnice,kot je v Splitu še nismo videli.


Zadnji večer smo preživeli na Murterju.
Šli smo na krajši sprehod po res lepem kampu Kosirina.
V kampu je bila recepcija prazna ,zato se nismo prijavili in zjutraj štartali proti domu.Plačali nismo nič.Še bolje,ker je bilo že konec potovanja in denarnice že bolj prazne.


Pot proti domu! Iz Murterja smo odšli ob 8.00, domov smo prišli ob 15.00, ustavili smo se samo dvakrat.
Na poti domov smo celo prižgali radio,očitno smo se zavedali ,da se vračamo v realnost.
In ,če pomislim na vse,kar smo videli je naša realnost zelo lepa.


V mislih preletim celoten izlet in moram priznat ,da je bila odločitev za obisk Bosne in Dalmacije pravilna.
Še ko ti trinajstletnik reče,da je bilo ful dobro,veš,da to je to.
Borut prepisal in priredil od Tadeje
8.5.-14.5.2009