Prevoženih: 3600 km, poraba cca 11 litrov/100km
Stroški: 1900 EUR za 2 osebi
-bencin: 600 EUR
-nočitve: 250 EUR
- cestnine: 80 EUR
-vstopnine,parkirnine: 130 EUR
-ostalo (hrana,pijača,cigareti – zelo dragi!!, spominčki..): 840 EUR
Planota Luberon
Letos sva si poletni dopust zamislila kot popotovanje po Provansi in Azurni obali v največji turistični sezoni. Malo sva bila v dilemi zaradi navala turistov, vendar moram reči, da je v Provansi v tem času manj ljudi kot spomladi oz. jeseni. Največkrat videne registrske tablice pa so bile tako ali tako francoske.
Ker so naju vsi prestrašili kako nevarno je spati na prostem, sva imela največ dela z iskanjem prenočišča. Sicer je na Azurni kampov ogromno, ker veliko ljudi svoj kos zemljišča pretvori v kamp in z vztrajnostjo nama je vedno uspelo najti enega od njih ali PZA, z uporabo ženskih čarov pa sva v nekih mestih dobila tudi prenočišče na parkirnem prostoru pred kampom in to čisto zastonj. Sicer nisva dobila občutka, da bi obstajala nevarnost spanja na prostem, ampak nikoli ne veš.. Moram reči, da tako prijaznih, sproščenih in nekompliciranih ljudi še nisem srečala, resnično!
Če imate namen spati v mestecu Menton, ki je takoj čez mejo, ne računajte na proste kapacitete, ker imajo samo en kamp visoko nad mestom, po ozki vijugasti cesti. Raje se ustavite 5 km pred mejnim prehodom v majhnem privatnem kampu na levi strani ceste (Camping Por La Mar), kjer so zelo ustrežljivi in prijazni. Nama so pri polnem kampu ponudili prostor pred privatno prikolico, ki je bila od lastnikovega prijatelja, katerega ni bilo tam. Sicer nisva imela veliko prostora, ampak prostor za spanje je pa le bil.
Potovala sva izven avtocest, ki so v Franciji zelo drage, kot že vsi verjetno veste. Uporabila sva jo le v Italiji, kjer imajo čisto sprejemljivo ceno (za 1050 km – 40 EUR). Imela sva namreč popotniško izkušnjo, ko sva se hotela od Gardskega jezera proti Genovi izogniti avtocesti. Pa sva v neki vasici, kjer sva opravila prehrambni nakup, zašla malo po svoje, se izgubila in potem vklopila »prijatelja Garmina«, ki naju je rešil iz zagate, vendar odpeljal po vinski cesti. Sicer je bil razgled krasen, vendar pot malce zamudna. Takrat sva ugotovila, da ga ni čez stari dobri ročni zemljevid, zato močno priporočam nakup zemljevida Provanse. Na žalost se ga v Ljubljani ni dalo dobiti nikjer.
Bencin se giblje od 1,45 EUR (predvsem v Provansi) do 1,65 EUR v bližini večjih mest na Azurni obali. V času, ko so pumpe zaprte, si lahko sicer sam postrežeš, vendar brez kartice ne gre. V nasprotju z Italijo, kjer si lahko natočite bencin samo z njihovo kartico ali pa z gotovino.
So naju pa prijetno presenetile cene kampa. Za kamp z dvema ali tremi zvezdicami boste odšteli v povprečju 20-22 EUR za 2 osebi + kamper. Cene PZA se gibljejo od 10-13 EUR za noč. Na večini njih je rampa in iznašli so krasen način kako se izogniti gotovini, saj je vstop možen ali s kovanci po 1 EUR (le kdo jih ima toliko) ali s karticami. Kdaj zapustiš PZA ne kontrolira nihče, tako da verjetno lahko ostaneš tudi dalj kot 24 ur.
Prijetno so naju presenetile tudi parkirnine. V večini mest imaš na voljo plačljive in ne plačljive parkirne prostore, katerih ni malo. Cena parkiranja za eno uro se giblje okoli 50 centov, kar je dosti manj kot v Ljubljani . V času njihovega kosila pa so vsi parkirni prostori zastonj.
Celo na Azurni obali na javnih plažah lahko mirno parkiraš zastonj ob obali, raztegneš tendo in se kopaš po mili volji brez da bi te nadlegovali zaradi kakršnegakoli plačila. Na urejenih parkiriščih na določenih plažah je parkirnina zgolj 3- 4 EUR za cel dan. Tako je tudi na eni od najbolj znanih plaž Pampelonne v St.Tropezu, kamor hodijo poleg »normalnih družin in ljudi« tudi vsi, ki kaj veljajo. Le-ti seveda priplujejo s svojimi razkošnimi jahtami in jih potem uslužbenci z gumicami prepeljejo do svojih lokalov na obali.
Hrana in pijača v trgovini se nama ni zdela nič dražja kot v Sloveniji, z izjemo mesa, ki je pakiran po en kos in stane 2 EUR. Tudi v restavracijah lahko ješ za približno enak denar ali še ceneje kot pri nas. Seveda je odvisno tudi od tega kaj ješ, vendar pa lahko pizzo sredi Monaca poješ za 7-8 EUR, kar je enako kot pri nas. Vino prodajajo po sprejemljivi ceni, pivo pa je očitno pri njih specialiteta saj stane okoli 6 EUR en pol litrski vrček. Ampak, ko je vroče in je žeja, si pripravljen plačati občasno tudi to
Plaže so dolge in predvsem mivkaste. Morje je dokaj mrzlo in valovito saj neprestano piha, včasih celo preveč. Videla sva veliko ljudi, ki posedajo na plažah, vendar se ne kopajo. Ko sva imela prvi stik z morjem, sva vedela zakaj. Od St-Raphaela proti Antibesu najdete tudi plaže z malimi kamenčki, katerih smo navajeni v našem morju.
LJ-PESCHERIA DEL GARDA-GOURDON-CASTELLANE-CANYON DU VERDON-LAC DE STE-CROIX
V petek po službi sva se odpravila na pot. Prvo noč sva prespala na Gardskem jezeru in v počasnem tempu nadaljevala pot proti meji. Malo po vinski cesti, malo po avtocesti pa tudi ob italijanski obali, kjer sva naredila postanek in se namočila v morju. Prespala sva pred mejo v že omenjenem kampu, kjer naju je uspaval zelo dober blues, ki se je slišal iz lokala pri recepciji. Zjutraj sva se odpravila od Mentona do Cannesa po dragi avtocesti in potem naprej proti mestecu Grasse, kjer so doma parfumi. Ker pa je bila nedelja, je bilo vse zaprto. Pot sva nadaljevala proti vasici Castellane. Zopet naju je Garmin odpeljal namesto po Napoleonovi cesti malo po svoje in znašla sva se na krasnem urejenem piknik prostoru (brezplačna uporaba) pri vasici Gourdon. Po počitku sva pot nadaljevala po planoti, ki je bila nekakšen narodni park in le prispela v Castellane – prisrčno malo mestece. Tam sva končno kupila zemljevid Provanse in se odločila, da bova Garmina uporabila samo še za iskanje bližnje bencinske postaje in prenočišča.
Gourdon
Castellane
Od tam naprej sva šla proti znanem kanjonu Verdon in se ustavila na Point Sublime, kjer je krasen razgled na celoten kanjon. Ubrala sva lažjo pot in se nisva spuščala v notranjost ter nadaljevala po D952 proti vasici Moustiers-Ste-Marie in malo pred njo zavila levo proti krasnem jezeru Lac De Ste Croix. Nekaj kilometrov za mostom sva se ustavila na plaži kamor se lahko pripelješ čisto blizu vode s kamperjem. Voda je krasna in čista, veliko ljudi najame kajake in kanuje,s katerimi se prevažajo po jezeru. Parkiranje in kopanje je zastonj, na plaži pa stoji velik napis, da je čez cesto zraven kampa tudi PZA za 10 EUR in te tako na lep način pospremijo s plaže. Ob 20.00 namreč spustijo rampo (1,90m), ki ne dovoljuje nočnega spanja.
Canyon Du Verdon
Lac De-Ste-Croix
AIX EN PROVANCE-BONNIEUX-LE PONT JULIEN-SAIGNON-RUSSILON-GORDES-VILLAGES DES BORIES-AVIGNON-LES BAUX DE PROVENCE-ARLES-NIMES-PONT DU GARD
Zjutraj sva pot nadaljevala nazaj do Moustiers-Ste-Marie in po D952 skozi Riez, kjer je glavno področje lavandnih polj. Sicer so bila polja v tem letnem času že požeta, vendar je celotno ozračje še vedno dišalo po lavandi. Prispela sva v osrčje Provanse Aix-En-Provence – mesto tisočerih fontan, kjer sva se sprehodila po sprehajalni poti Cours Mirabeau, si ogledala krasne fontane, spila kavico in uživala v mestnem vrvežu. Odpravila sva se nazaj proti severu čez planoto Luberon, kjer sva našla tudi nekaj polj, na katerih je lavanda še bila. Ustavila sva se v zelo lepem mestecu Bonnieux in nadaljevala pot do enega najlepših mostov iz rimskih časov Le Pont Julien ter od tam naprej do krasne vasice Saignon (nujen ogled!). Po ogledih in neuspešnem iskanju prenočišča, sva zapeljala po poljih neke domačije, kjer je bil na koncu tudi kamp. Sicer je bil zaseden, vendar so nama pustili brezplačno prespati na njihovem parkirnem prostoru.
Aix-En-Provence
Le Pont Julien
Pisal se je 5. dan in odpravila sva se mimo Apta do Roussillona – mesto rdeče zemlje naprej proti Villages Des Bories. Od brezplačnega parkirnega prostora za kamperje je do obnovljenih borijev, kakršni so bili včasih, potrebno prehoditi cca 1,5km. Nama se je zdelo vredno ogleda, ki stane 6 EUR/osebi. Nadaljevala sva skozi (meni najlepšo) vasico Gordes ter naprej proti samostanu Abbaye de Senaque. Ogledala sva si ga samo z zunanje strani in se odpravila proti največjemu izviru vode v Fontaine-de-Vaucluse. Tu imajo ob smaragdni vodi urejena velika parkirna mesta za kamperje, kjer si lahko privoščite lep počitek. Po kratkem počitku sva se odpeljala proti mestu kulture Avignon. Zaradi poletnih festivalov je bilo mesto zelo živahno, na cestah veliko umetnikov, ki so se predstavljali na različne načine in vas vabili na večerne predstave. Papeževa palača je ogromna in vredna ogleda prav tako tudi Pont d'Avignon, katerega so zgradili samo do pol in je tak tudi ostal. Pot naju je odpeljala naprej mimo St-Remyja do, kot piše v turističnih priročnikih, ene najlepših vasic Les Baux-de-Provence. Sprehodila sva se po vasici in si privoščila pivo po njihovi ceni (3 EUR za 2,5 dcl) ob prekrasnem razgledu. Po zelo napornem dnevu sva končno nekje na poti našla občinski kamp, kjer sva prespala za celih 15 EUR in si privoščila vroč tuš in dobro večerjo.
Rousillon
Villages des Bories
Saignon
Gordes
Abbaye de Senaque
Fontaine-de-Vaucluse
Avignon
Pont d'Avignon
Les Baux-de-Provence
Les Baux-de-Provence
Naslednji dan sva se namenila obiskati Arles, eno od pomembnih mest, ki je bilo zgrajeno kot «Rim v malem« in kjer je veliko ostankov iz rimskih časov. Ogledala sva si teater in areno, kjer prirejajo bikoborbe. Vsekakor je še veliko stvari vrednih ogleda za katere pa je nama, žal, zmanjkalo časa.
Kasneje sva se odpravila proti največjemu akvaduktu Pont du Gard, ki je oskrboval celoten Nimes z vodo. Vstopnina v zelo veliko urejeno področje je v bistvu parkirnina, ki znaša 15 EUR po avtu ne glede na število potnikov. V ceno so všteti tudi ogledi vsega kar nudijo (muzej, kino predstave..) Pod viaduktom pa se lahko spočiješ, kopaš, najameš kanu in se voziš po reki. Vsekakor sva se po dolgem sprehodu po okolici tudi sama usedla na obrežje reke in se osvežila.
Naprej sva odšla proti Nimsu, podobnemu mestu kot je Arles. Ker pa nama je že zmanjkovalo časa, sva se zapeljala okoli arene in naredila hitri ogled znamenitosti iz avta. Po napornem potepanju sva na poti proti naslednjemu cilju našla prijeten majhen kamp z bazenom, ki pa je bil na najino žalost za tisti dan že zaprt zato sva se morala zadovoljiti samo s tušem.
Arles
Nimes
Pont Du Gard
Pont Du Gard
AIGUES MORTES-STES MARIES-CAP COURONNE-MARSEILLE-R.DES CRETES-TOULON-LA LAVANDOU
Bil je že 7. dan in odpravila sva se proti mestu Aigues-Mortes (mrtvo morje), ki se nahaja v obzidju, katero stoji še danes. Tu je bilo včasih prvo francosko pristanišče, ko pa se je z leti obala spreminjala, se je morje oddaljilo in so se povezali s kanali. Mesto nama je bilo tako všeč, tako da sva tu ostala cel dan. Parkirala sva na PZA, ki stoji ob enem od kanalov in se potepala po ulicah, kjer je polno trgovin in malih restavracij. Veliko ljudi ima svoje dolge ladje parkirane v kanalu in na njih tudi živijo. Na ogled sva se odpravila tudi z eno od turističnih bark in se vozila po kanalih uro in pol za 7 EUR/osebi. Na žalost pa je vodič razlagal samo francosko, tako da sva si pomagala z letakom, ki je bil preveden v angleščino. Peljali smo se po mali Rhoni, kjer lahko vidite bele konje, ki se pasejo na prostem, roza flaminge in črne bike. Na enem mestu, kjer vzgajajo bike, smo se ustavili in so fantje na konjih prignali bike v manežo do nas in potem enega za drugim nazaj do mesta, kjer počivajo (beri hlev na prostem). Ko smo prispeli nazaj, sva si privoščila v eni od restavraciji tudi njihovo specialiteto: bikov zrezek. V trgovini sva nakupila tudi bikovo salamo, bikovo pašteto in druge dobrote ter seveda obvezno sprej proti komarjem in se odpravila počivat.
Naslednji dan sva šla čisto do morja v mesto Stes-Maries-de-la-Mer ali kot mu tudi pravijo mesto ciganov. Na poti je polno stojnic z zelo dobrim in poceni sadjem. Obalno mestece, kjer so hiške s slamnato streho je polno turistov in trgovin ter stojnic s salamami in drugimi dobrotami. Pot sva nadaljevala čisto ob močvirju Camargue, kjer sva zopet videla veliko belih konjev in seveda tudi roza flaminge. Tako sva prispela na drugo stran močvirja v mesto solin Salin-de-Giraud, kjer je morje zaradi soli rdeče barve. Prečkala sva veliko Rhono s trajektom (5 minut vožnje) in si ob reki privoščila dober zajtrk.
Aigues-Mortes
Aigues-Mortes
Stes-Maries-de-la-Mer-plaža
Stes-Maries-de-la-Mer
Trajekt čez veliko Rhono
Salin-de-Giraud
Pot naju je potem peljala mimo Martiguesa, kjer sva zavila na Cap Couronne in se okopala v vodi, ki je imela samo 18 stopinj! Naprej sva se peljala po lepi panoramski obalni cesti skozi Marseille, kjer sva se odpeljala skozi center in mimo pristanišča. Ker je mesto preveliko za hitri ogled, sva si ga ogledovala kar iz avta. Nasproti lahko vidite tudi Chateau d'If, kjer so snemali znani film Grof Monte Cristo. Nadaljevala sva mimo Cassisa, kjer sva zavila na Route des Cretes, ki je strma vijugasta cesta po najvišjih klifih v Franciji in kjer je razgled fantastičen. Prispela sva na višino 400 m in se po počitku in sadnem obroku začela spuščati. Slaba stran te ceste pa je v tem, da v panorami ne more uživati tisti, ki se boji višine, ker na ostrih ovinkih ni prav nobenih zaščitnih ograj. Spustila sva se v mestece La Ciotat in nadaljevala ob obali, kjer je veliko plaž in se na eni od njih zopet odločila za hitro osvežitev kljub mrzli vodi. Počasi sva dan zaključila in v enem od kampov poiskala prenočišče.
9. dan sva se odpeljala naprej ob obali mimo Touluna, kjer sva se zopet odpeljala skozi gost promet in center in si ga zaradi velikosti mesta ogledovala iz avta. Zavila sva na nek polotok, kjer so na eni strani soline in prišla do dolge plaže, kjer je nenormalno pihalo in je bilo ogromno kajtarjev. Kljub mrzli vodi in vetru, sem se odločila za skok v vodo, ki pa je povzročil močan glavobol in sva se z vetra odpravila nazaj do Hyeresa proti mestu La Lavandou, kjer je 12 lepih plaž. Spet je sledil boj za prenočišče in končno sva le našla prostor v kampu na hribčku nad mestom.
V ozadju:Chateau d'If
Marseille
Rue des Cretes
ST TROPEZ-PAMPELONNE-ST.RAPHAEL-CANNES-ANTIBES-VILLENEUVE LOBET
Po obvezni jutranji kavici sva nadaljevala ob obali proti St.Tropezu. Najprej sva si ogledala prestižne jahte in se sprehodila skozi mesto, potem pa se vrnila nazaj na znano plažo Pampelonne, ki je nekaj kilometrov pred St.Tropezom. Tu sva uživala sonce in opazovala nesrečne turiste, ki so se hoteli z velike jahte prepeljati s svojim gliserjem do plaže. Ker pa niso imeli izkušenj in je bilo morje zelo valovito so nasedli in potem se je začel enourni boj in so na koncu s pomočjo drugega čolna le uspeli gliser spraviti nazaj v morje. Še dobro, da je na plaži mivka in je gliser ostal nepoškodovan.
Po počitku sva se odpravila naprej proti Frejusu in St.Raphaelu, kjer sva v bližnjem mestu Le Dramont našla prijeten kamp. Zvečer sva se vrnila v St.Raphael, ki je zelo živahno turistično mestece, polno stojnic in večernega dogajanja.
Glede na to, da je bil naslednji dan že 11., sva se odločila, da bova naslednjih par dni tudi malo lenarila in se malo več kopala, kot to počno ljudje na letnem dopustu. Tako sva prelenarila cel dan v kampu in se odpravila tudi na kopanje.
Spočita sva se zjutraj odpravila naprej po res prekrasni panoramski obalni cesti in prišla v znameniti Cannes. Spet sva si ga ogledala kar iz avta in se vozila naprej ob obali skozi Juan-les-Pins in Cap d'Antibes, videla 48 znamenitih plaž, opisanih v turističnih vodnikih, vendar pa naju niso fascinirale in so se nama zdele, da jih ločujejo le barve dežnikov. Odločila sva se raje za plažo, ki je označena kot »ljudska« in se razteza med Antibesom in Villeneuve-Loubet. To je široka in dolga 5 km plaža, kjer ni mivke ampak so drobni kamenčki.
Ker so bile ure še dopoldanske, sva se odločila, da si najprej poiščeva kamp. Tu jih je zares ogromno in na kupu, le da so vsi na drugi strani železnice, ki pelje vmes in je potrebno iti v eno ali drugo stran 5 km, da prideš do ceste, kjer so kampi. Sicer so narejeni podhodi, vendar samo do višine 1,90 m. Že v tretjem, čisto majhnem kampu, ki ima vsega 32 prostorov, toaleto in recepcijo in kjer je sedel starejši zakonski par, sva našla svoj prostor pod soncem. Gospa nama je na papir napisala, da naju stane ena noč 19,40 EUR in več kot zadovoljna sva se odpravila v trgovino, na izlet do Cagnes sur Mer in nazaj na plažo, kjer sva raztegnila tendo, počivala in se kopala ne da bi pri tem morala ležati na soncu. Kaj hočeš boljšega?!
Urejeni rondoji
Route St.Raphael-Cannes
Villeneuve-Loubet-plaža
NICE-MONACO
Ker je bil kamp vsega skupaj 13 km pred Nico, sva se odločila, da ostaneva tu še naslednja dva dni in si Nico in Monaco ogledava tako, da se iz kampa odpeljeva s hitrim vlakom, ki je imel postajo 5 minut hoje od kampa.
Prvi dan sva šla zgodaj zjutraj v Nice in dala za povratno karto 6,80 EUR/osebi. Sprehodila sva se ob obali po Promenade des Anglais ob zelo dolgi plaži do marine. Brez ogleda kako živijo petičneži in njihovih jaht, ki so paša za oči, pač ne gre. Nazaj grede sva šla skozi staro mestno jedro po ozkih uličicah, kjer je polno prijaznih ljudi, restavracij in malih trgovinic, kjer se da kupiti kak kos obleke po zelo ugodni ceni. Seveda ni šlo brez sprehoda skozi krasno dolgo tržnico, kjer imajo fascinantno lepo zloženo sadje na stojnicah, ki pa je tudi zelo okusno in cenovno zelo dostopno. Tu je tudi polno različnih soli, začimb in rož. Po kar napornem sprehodu sva se s tramvajem za 1 EUR odpeljala nazaj do železniške postaje, odšla v kamp po kombi in se odpeljala še malo na plažo ter si privoščila osvežitev v morju.
Nice – tržnica
Nice-plaža
Utrip Nice
Naslednji dan sva ponovila zgodbo, le da sva se odpeljala v Monaco in Monte Carlo, ki sta oddaljena eno uro vožnje in naju je povratna karta stala 12 EUR/osebi. Železniška postaja je dobro skrita pod hribom in ne kazi njune lepote. Po dolgih hodnikih, ki so vsi iz marmorja, sva prispela na sonce. Najprej sva se odpravila mimo jaht do casinoja, kjer je vse lepo vzdrževano in ni niti ene same smeti na cesti ali travi. Kar nisva se mogla nagledati razkošnih stavb, ki so izklesane in zgrajene v hribu, lepih vrtov ter seveda voznega parka, ki stoji pred casinojem.
Očarana nad lepoto in bogastvom sva se ob obali vrnila in se peš odpravila do graščine družine Grimaldi, kjer sva ravno ujela tudi menjavo straže. Skozi staro mestno jedro in zopet ozke uličice sva prispela do Oceanografskega muzeja, kjer je vstopnina 14 EUR/osebi. Ker sva bila tam ravno v času, ko se je princ Albert poročil, je bilo v zgornjem delu polno slik s poroke, njun avto, ki je bil narejen samo za poroko in na lutkah njuni poročni obleki. Malo kičasto, za moj okus. Odpravila sva se v spodnje prostore, kjer je ogromno število akvarijev, vendar pa je bilo zaradi velikega števila turistov prebijanje skozi množico in ogledovanje kar naporen projekt.
Muzej sva po 2 urah zapustila in se odpravila nazaj z avtobusom (1 EUR) do železniške postaje. Spet sva šla v kamp po kombi in na plažo po osvežitev.
Casino Monte Carlo
Monaco
Kneževina Grimaldi
BRESCIA-GARDA-DEBELI RTIČ-LJUBLJANA
15. dan sva zapustila kamp v jutranjih urah in se ob obali Nice, skozi lepo mestece Villenfranche-sur-Mer in Monaca odpeljala mimo Cap Martina in obali Mentona do San Rema. Tu sva se ustavila na enem od parkirnih prostorov za kamperje in si privoščila prvi obrok in kopanje. Žal je zmanjkalo in časa in volje za vožnjo po serpentinah zato sva si vasico Eze, ki leži 400 m visoko, ogledala samo s ceste navzgor.
Eze
Pot sva nadaljevala do Brescie, kjer sva nekaj pojedla in se odpravila do Gardskega jezera. Bil je že avgust in pozna večerna ura, tako da sva imela zelo velik problem s prenočiščem. Zavila sva čisto k obali jezera in našla krasen in zelo velik PZA v mestecu Sirmione (5 km pred Pescherio). PZA je bil čisto ob obali tako, da sva si pred spanjem privoščila še sprehod ob jezeru.
Zjutraj sva se po kavici odpravila proti domu. Vendar pa je bila sobota in nenormalne kolone na cestah. 100 km pred Trstom sva se ustavila in naprej ni šlo ne po avtocesti in ne po stari cesti. Po petih urah vročine in živčne vojne sva končno prispela do Debelega rtiča, kjer sva si privoščila domačo hrano, domače pivo in kopanje v domačem morju preden sva se dokončno odpravila domov v Ljubljano.
Tole pa vas čaka, če v Italiji napačno parkirate
Srečno pot in veliko užitkov!
Živ 
