Toscano sem precikcakal predlani s spačkom... Tako v detajle da sem se res po vaških kolovozih vozil...
Chianti, to moraš obvezno transverzalo udart. San Gimignan (al neki tazga), ena turistična meka, imajo pa zelo fajn kamp - ta kraj je dobra izhodiščna točka za okolico. Od tam proti severu sem malo raziskoval hribčke in našel eno kmetijo z res hudim Chiantijem. Sem lastniku odpredaval o našem teranu in ga je ful zanimalo in si je zapisal, je rekel, da bo ob prvi priliki v Sloveniji kupil to vino, da primerja. Chianti tudi raste na rdeči zemlji in ima nekaj podobnosti s teranom...
Pa ves čas voda voda voda, ogromno vode sem kupoval. Pa veliko vina je šlo. To je taka dežela, da kar moraš kaj spit, če ne nimaš ta prave slike... Zelo podobno Primorski. Pa kulinarika te čist začara. Oljčno olje, paradajz, chianti, bazilika, še po dveh letih zelo velikokrat skuham kaj po njihovo.
Firence - če hočeš v tisto taglavno palačo. Ob treh popoldan so notri stopili modeli, ki so bili že ob devetih zjutaj v vrsti. Tudi 5-6 ur stojijo. Hrbet sem si zlomil v teh vrstah. Hočem videt tistega Davida - ob desetih zjutraj 1,5 ure čakanja za 50 metrov vrste. Prideš not - cena enkrat višja od tiste, ki so jo povedali v kampu- imej ekstra keš. Popizdiš, pa ti model reče: ja, potem pa ne it not, če ti je drago. Pa si rečeš, a za to sem tri ure čakal. Pred vhodom ti nigri prodajajo original Rolex in "unikatne slike"
PRed eno katedralo. Ful vrsta. Stojiva čakava stojiva čakava. Fak. Nikamor se ne premakne. Grem pogledat sto metrov naprej, na začetek vrste: zaprto. Odprejo šele čez pol ure. Pred vhodom črnci, Rolex, iste "original" slike.
Bolje je pognati se po cestičkah, saj je za vsakim vogalom kaj lepega. Toskana je za popizdit lepa. Na poti tja ti pa predlagam postanek v Chioggi, pa mogoče San Marino, je blo zelo luštno in zanimivo. In ceneje - nimajo davkov. Pa fin kamp.
Poleti sem bil tam, potem pa sem šel na zahodno obalo - polna jodlarjev, pa ena zelo grda navada: na vzhodni obali Italije sami makaronarji po plažah. Polno kričanja, ampak vse čisto. Na zahodni obali - Jodlarji in Nemci - manj kričanja, ampak plaža čik pri čiku. Ni 10 cm, da ne bi v čik zagrabil. Mi je šlo prav na kozlanje, cela plaža en sam pepelnik. Pa črnci, Rolex in slike. Pa doma narejeni afriški bobni direkt iz pakistana.
Pisa. Prvi vtis, ko sva zagledala stolp: mater, so ga zajebali! Dlje, kot da gledaš, bolj si to ponavljaš. To je pa tudi to. PA afričani, Rolexi, pa nagnjeni stolpci vseh velikosti za suvenir. Pa nagnjene šalce za kofe - te so ble celo kul!
Toscana: samo izogibaj se krajev, ki so glavne turistične meke, da ne boš razočaran zaradi cen in dolgih vrst. Sangiminjan - v centru mesta imaš eno staro družinsko sladoledarnico, ne boš mogel odnehat. Pa tržnico so imeli tudi kul, utrip mesta je bil res živ, ne umeten, kot drugod.
Nekje imam napisan tisti potopis... Če ga najdem, ti ga pošljem...
Evo par slik
Za popizdit hud razgled iz San Marina
Pomenljiv grafit - ljudje v Firenzah ko čakajo nimajo kaj počet, potem pa takle pišejo po zidovih. Grozno... Res imaš kaj videt, ampak čakanje je grozno.
San Gimignan. Urejen senčen kamp, kulturen, blizu je velik bazen, kampisti imajo prost vstop... Fajn.
Po mestu pa same takele trgovinice, pa vinoteke, pa sladoledarji, pa antikvariati. Posebnost: tematski šah seti. Igrajo ne črni proti belim, ampak Rimljani proti Egipčanom, Napoleon proti Že-Komu, Križarji proti muslimanom... Cene za tak set povprečno okoli 100 eur.
On obvezno zajebani stolp v Pisi. Ko se nehaš spraševat, zakaj se že ne podre, je takoj naslednje, kar pomisliš, sama gradnja: a ni noben že po prvem štuku videl, da je stvar zafurana?!? Ampak taki in podobni stolpi so bli takrat stvar prestiža. Zgradit najvišji stolp, pa če še taka budala izpadeš... Pisoveljčani so.
Spotoma se bomo vseakor ustavili v Monte Carlu in obisk Barcelone ter Montserata je v planu, še kaj mogoče?
. Bomo vidl kolk nam bo jutri ostalo za ogled tega Dalija.
