Bavarski gradovi - september 2014
Objavljeno: 12 Okt 2014 19:19
Boki, najprej se moram opravičiti tebi, ker se nisva oglasila preden sva šla na pot. Odločitev je padla prav zadnji dan pred odhodom, ker sva "lovila" vreme in ni bilo časa za usklajevanje. Kdo bi si mislil pred tremi tedni, da bodo prihajajoči dnevi taki kot so zadnja dva tedna 
Torej, na pot sva se podala v petek zjutraj in sicer po AC do izvoza Lienz in po magistralki čez Kitzbuhel in potem nazaj po AC do Innsbrucka. Pokrajina je čudovita in urejena.V življenju še nisem videla toliko krav kot tu. Pasejo se prav na vsakem koščku pokošenih travnikov. Ogledala sva si lepo mestece, ki je polno turistov, predvsem Japoncev. Ko sva se okrepčala in poskusila tipične tirolske jedi, sva nadaljevala pot po AC in pri Motzu zavila na krasno ovinkasto in široko cesto, ki je bila tudi zelo prometna.
Na poti do Kitzbuela
Innsbruck
Tradicionalna tirolska jed - pečen krompir s koščki mesa in pečenim jajcem na vrhu
Parkiranje v centru Innsbrucka
Na poti v Schwangau - coffee to go - 2,30 EUR
Gradič pri jezeru Fernsteinsee, kjer je tudi romantični kamp
Do grada Neuschwanstein, enega najbolj poznanih gradov Ludvika Bavarskega II., sva prispela že v poznih popoldanskih urah zato je bilo prepozno za ogled. Grad stoji na pečini in do tam je 45 minut hoje. Sprehodila sva se do njegove počitniške rezidence Hohenschwangau, do katere vodi le nekaj stopnic.
Počitniška rezidenca Hohenschwangau
Razgled
Po kratkem ogledu sva se odpravila 5 km naprej do kampa Bannwaldsee (47.591817; 10.77235). Pred samim kampom je tudi PZA, ki nudi velike parcele z vodo in elektriko ter odprtim prehodom v sam kamp, kjer lahko uporabiš tudi njihove toalete. Urejen je tudi izpust vode, kjer tudi brezplačno natočiš svežo. Pred PZA ni nobene rampe, tudi na recepciji ni bilo nobenega zaradi večerne ure. Zjutraj bi se lahko mirne duše odpeljala, ker pa sva poštena državljana, sva odšla do recepcije in poravnala svoj dolg, ki je znašal 13,50 EUR.
Kamp Bannwaldsee
Najin platz
Odpravila sva se nazaj do grada Neuschwanstein, kjer so urejeni parkirni prostori. 1 ura vas stane 2,50 EUR, kar je več (do 6 ur) pa 7,50 EUR.
Ker pa sva narejena na malo bolj komot, sva se do grada raje odpravila z busom (1,80 EUR za gor in 1 EUR za dol/osebo). Z mosta, kjer je razgledna točka in morje turistov, sva si ga uspela ogledati. Odločila sva se, da v sam grad ne greva in da si bova notranjost ogledala v naslednjem. Tako prvi kot drugi grad je ostal nedokončan zaradi enormno visokih stroškov zaradi dragih materialov, ki jih je uporabljal pri gradnji.
Pravljični grad Neuschwanstein
Nadaljnjo pot je GPS predlagal po B17, vendar sva se midva odločila za cesto L255, ki pelje po prelepi pokrajini in se nadaljuje čisto ob jezeru Plansee (raj za motoriste). Po 45 km sva po gozdu prispela do gradiča Linderhof, ki je manjši, vendar v celoti dokočan in je bil Ludvikovo najbolj priljubljeno domovanje. Posvečen je Ludviku XIV, ker pa je bil velik občudovalec Wagnerja, je tudi njemu posvetil nekaj kosov dragega pohištva. V gradu stoji tudi klavir neprecenljive vrednosti, vendar Wagner ni nikoli zaigral nanj. Posvetil mu je tudi v naravni velikosti določene scene iz postavitve njegovih oper. Voden ogled stane 17 EUR/os, park in vso okolico pa si lahko ogledate brezplačno (razen PP, ki ga na vhodu plačaš 2,50 EUR neomejeno).
Fussen
Plansee
Grad Linderhof
Po okrepčilu v self service restavraciji pred gradom sva jo mahnila do 10 km oddaljenega mesteca Oberammergau, ki je znan po dobro ohranjeni stari bavarski arhitekturi s freskami na fasadah hiš. Naredila sva en krog po malem mestecu in imela sightseeing kar iz kombija.
Oberammergau - Rdeča kapica
Tu pa imajo dela z zalivanjem rož
Nadaljevala sva skozi Ettal, kjer stoji mogočen benediktinski samostan in prodajalna sirov. Nato sva naredila rahli ovinek in se zapeljala v Garmisch-Partenkirchen. Spet sva se malo sprehodila in ravno pred dežjem ušla na pot proti jezeru Cheemsee. Tam sva se ustavila v Prien Stock (PP je 4 EUR/3 ure), od koder sva se z ladjico (7,40 EUR/os) odpeljala na otoček
Herreninsel. Tam stoji grad, ki je kopija francoskega Versaillesa. Do grada je 15 min hoje, lahko pa se pelješ tudi s kočijo (3 EUR/os). Okolica je zelo lepa in urejena, v notranjosti pa je dokončana samo tretjina, ker je Ludvik bankrotiral.
Garmisch-Partenkirchen
Ena od bark, ki te odpelje na Herreninsel
Grad
Njegov razgled
Na žalost nama je zopet zmanjkalo časa, da bi se zapeljala še do otočka Fraueninsel in sva se odpeljala nazaj v port, od tam pa 3 km nazaj do kampa Panorama Camping Harras (47.840480; 12.373400). Vmes je bil tudi en PZA za 10 EUR, vendar sva si zaželela tuš in jo raje mahnila v kamp, kjer sva komaj našla prostor. Kljub slabšemu vremenu je bilo še vedno veliko obiskovalcev, zelo veliko pa je tudi pavšalistov. Cena kampa je 25 EUR, pred njim pa je tudi PZA za 13 EUR, ki pa je bil polno zaseden. Ravno ko sva povečerjala in se spravljala h počitku, se je ulil dež in spanje je bilo kot v pravljici.
Zjutraj sva se odločila za daljšo pot, ki je vodila čisto okoli jezera. Prispela sva do Salzburga in parkirala v ulici ob reki. Po rahlem dežju sva se sprehodila po mestu. Vendar pa se je v tem času dogajal velik sejem in so bili vsi glavni trgi zasedeni z lunaparki in štanti tako da sva na nek način doživela božično vzdušje, samo brez lučk.
Najbolj pa sem bila presenečna nad tem, da so bile cele družine oblečene v njihova narodna oblačila in so se tako sprehodili po mestu. Ko sva v trgovinah videla, da za cel komplet daš tudi do 2000 EUR, sva ugotovila, da na nek način s tem pokažejo kdo ima dovolj denarja
(poleg pripadnosti domovini, seveda).
Salzburg
Tipična družinica
Od tu sva se odpeljala 30 km južno v nacionalni park Berchtesgaden (ena najlepših pokrajin Nemčije). Priporočam, da proti Kehelsteinhaus (Orlovo gnezdo) zavijete pri mestecu Gartenau na cesto 319. Namreč, cesta iz Berchtesgadna je zelo strma - 24 % klanec (če se prav spomnim) in je tudi prepovedana za avtomobile s prikolico. Na urejenem PP (3 EUR neomejeno) sva kupila karte za ogled (16,10 EUR/os) in se z njihovimi avtobusi odpravila do gnezda. Pot je dolga 7 km in vsebuje 5 tunelov, v busu pa ti tudi povedo malo o zgodovini. Samo na enem delu se lahko avtobusi srečajo zato je vse organizirano in odhodi so do minute točni. Ko prispeš na 1710 m, se moraš najprej javiti pri okencu in povedati želeno uro za nazaj, drugače so avtobusi zasedeni. Potem se odpraviš v tunel in z liftom še 124 m višje do hiše. Gospod Hitler je imel sicer oblazinjene sedeže v liftu, katere pa so za turiste pobrali ven. Tam pa je sledilo veliko razočaranje. Mislila sem, da bom videla kako je živel in v kateri sobi je bilo kaj. Namesto tega pa je iz vsega nastala ena velika restavracija, v vseh sobah so bile mize in ljudje so jedli
Samo v enem prostoru je obešeno nekaj slik, kjer si lahko videl kako so gradili gnezdo in kako so iz skal speljali to 7 km dolgo cesto. Tudi en TV je bil tam, kjer so predvajali nekaj posnetkov iz CD, ki ga sicer prodajajo. Ker je vse skupaj na vrhu skale, je zunaj le malo prostora. Sicer je izjemna panorama ob lepem vremenu in se vidi vse do Salzburga. Midva sva bila, žal, v megli in mrazu; gor je bilo nekih 8 stopinj. Praktično nimaš kaj početi, ni čudno, da so bile vse mize polne in da so vsi jedli. Po nekem času sva se odpeljala kar z liftom dol in na vso srečo našla 2 prostora na enem busu prej kot sva imela potrjeno (vozijo na 20 minut).
Odhod na Orlovo gnezdo
Tunel do lifta
Pred vhodom
Spodaj je bilo veliko bolj toplo in prijazno. Odpravila sva se po strmi cesti navzdol do mesta Berchtesgaden, se sprehodila in nameravala tudi nekaj pojesti. Ko sva ugotovila, da so v tem mestu navadni zrezki po 17 EUR sva se odločila, da potrpiva in jeva na slovenskih tleh v Žirovnici pri dobrem starem Trebušniku, kjer šnicl stane 5,5 EUR
Pot je vsekakor zanimiva, gradovi so resnično vredni ogleda, je pa res, da bi rabila več kot 3 dni, če bi hotela v vsak grad in si vsa mesteca ogledati bolj v miru.
Prevozila sva 1100 km in porabila 400 EUR za vse skupaj. Pa še to, v Avstriji je bencin cenejši kot pri nas, z izjemo AC (1,34 EUR). Ljubo ni mogel verjeti..
Torej, na pot sva se podala v petek zjutraj in sicer po AC do izvoza Lienz in po magistralki čez Kitzbuhel in potem nazaj po AC do Innsbrucka. Pokrajina je čudovita in urejena.V življenju še nisem videla toliko krav kot tu. Pasejo se prav na vsakem koščku pokošenih travnikov. Ogledala sva si lepo mestece, ki je polno turistov, predvsem Japoncev. Ko sva se okrepčala in poskusila tipične tirolske jedi, sva nadaljevala pot po AC in pri Motzu zavila na krasno ovinkasto in široko cesto, ki je bila tudi zelo prometna.
Na poti do Kitzbuela
Innsbruck
Tradicionalna tirolska jed - pečen krompir s koščki mesa in pečenim jajcem na vrhu
Parkiranje v centru Innsbrucka
Na poti v Schwangau - coffee to go - 2,30 EUR
Gradič pri jezeru Fernsteinsee, kjer je tudi romantični kamp
Do grada Neuschwanstein, enega najbolj poznanih gradov Ludvika Bavarskega II., sva prispela že v poznih popoldanskih urah zato je bilo prepozno za ogled. Grad stoji na pečini in do tam je 45 minut hoje. Sprehodila sva se do njegove počitniške rezidence Hohenschwangau, do katere vodi le nekaj stopnic.
Počitniška rezidenca Hohenschwangau
Razgled
Po kratkem ogledu sva se odpravila 5 km naprej do kampa Bannwaldsee (47.591817; 10.77235). Pred samim kampom je tudi PZA, ki nudi velike parcele z vodo in elektriko ter odprtim prehodom v sam kamp, kjer lahko uporabiš tudi njihove toalete. Urejen je tudi izpust vode, kjer tudi brezplačno natočiš svežo. Pred PZA ni nobene rampe, tudi na recepciji ni bilo nobenega zaradi večerne ure. Zjutraj bi se lahko mirne duše odpeljala, ker pa sva poštena državljana, sva odšla do recepcije in poravnala svoj dolg, ki je znašal 13,50 EUR.
Kamp Bannwaldsee
Najin platz
Odpravila sva se nazaj do grada Neuschwanstein, kjer so urejeni parkirni prostori. 1 ura vas stane 2,50 EUR, kar je več (do 6 ur) pa 7,50 EUR.
Ker pa sva narejena na malo bolj komot, sva se do grada raje odpravila z busom (1,80 EUR za gor in 1 EUR za dol/osebo). Z mosta, kjer je razgledna točka in morje turistov, sva si ga uspela ogledati. Odločila sva se, da v sam grad ne greva in da si bova notranjost ogledala v naslednjem. Tako prvi kot drugi grad je ostal nedokončan zaradi enormno visokih stroškov zaradi dragih materialov, ki jih je uporabljal pri gradnji.
Pravljični grad Neuschwanstein
Nadaljnjo pot je GPS predlagal po B17, vendar sva se midva odločila za cesto L255, ki pelje po prelepi pokrajini in se nadaljuje čisto ob jezeru Plansee (raj za motoriste). Po 45 km sva po gozdu prispela do gradiča Linderhof, ki je manjši, vendar v celoti dokočan in je bil Ludvikovo najbolj priljubljeno domovanje. Posvečen je Ludviku XIV, ker pa je bil velik občudovalec Wagnerja, je tudi njemu posvetil nekaj kosov dragega pohištva. V gradu stoji tudi klavir neprecenljive vrednosti, vendar Wagner ni nikoli zaigral nanj. Posvetil mu je tudi v naravni velikosti določene scene iz postavitve njegovih oper. Voden ogled stane 17 EUR/os, park in vso okolico pa si lahko ogledate brezplačno (razen PP, ki ga na vhodu plačaš 2,50 EUR neomejeno).
Fussen
Plansee
Grad Linderhof
Po okrepčilu v self service restavraciji pred gradom sva jo mahnila do 10 km oddaljenega mesteca Oberammergau, ki je znan po dobro ohranjeni stari bavarski arhitekturi s freskami na fasadah hiš. Naredila sva en krog po malem mestecu in imela sightseeing kar iz kombija.
Oberammergau - Rdeča kapica
Tu pa imajo dela z zalivanjem rož
Nadaljevala sva skozi Ettal, kjer stoji mogočen benediktinski samostan in prodajalna sirov. Nato sva naredila rahli ovinek in se zapeljala v Garmisch-Partenkirchen. Spet sva se malo sprehodila in ravno pred dežjem ušla na pot proti jezeru Cheemsee. Tam sva se ustavila v Prien Stock (PP je 4 EUR/3 ure), od koder sva se z ladjico (7,40 EUR/os) odpeljala na otoček
Herreninsel. Tam stoji grad, ki je kopija francoskega Versaillesa. Do grada je 15 min hoje, lahko pa se pelješ tudi s kočijo (3 EUR/os). Okolica je zelo lepa in urejena, v notranjosti pa je dokončana samo tretjina, ker je Ludvik bankrotiral.
Garmisch-Partenkirchen
Ena od bark, ki te odpelje na Herreninsel
Grad
Njegov razgled
Na žalost nama je zopet zmanjkalo časa, da bi se zapeljala še do otočka Fraueninsel in sva se odpeljala nazaj v port, od tam pa 3 km nazaj do kampa Panorama Camping Harras (47.840480; 12.373400). Vmes je bil tudi en PZA za 10 EUR, vendar sva si zaželela tuš in jo raje mahnila v kamp, kjer sva komaj našla prostor. Kljub slabšemu vremenu je bilo še vedno veliko obiskovalcev, zelo veliko pa je tudi pavšalistov. Cena kampa je 25 EUR, pred njim pa je tudi PZA za 13 EUR, ki pa je bil polno zaseden. Ravno ko sva povečerjala in se spravljala h počitku, se je ulil dež in spanje je bilo kot v pravljici.
Zjutraj sva se odločila za daljšo pot, ki je vodila čisto okoli jezera. Prispela sva do Salzburga in parkirala v ulici ob reki. Po rahlem dežju sva se sprehodila po mestu. Vendar pa se je v tem času dogajal velik sejem in so bili vsi glavni trgi zasedeni z lunaparki in štanti tako da sva na nek način doživela božično vzdušje, samo brez lučk.
Najbolj pa sem bila presenečna nad tem, da so bile cele družine oblečene v njihova narodna oblačila in so se tako sprehodili po mestu. Ko sva v trgovinah videla, da za cel komplet daš tudi do 2000 EUR, sva ugotovila, da na nek način s tem pokažejo kdo ima dovolj denarja
(poleg pripadnosti domovini, seveda).Salzburg
Tipična družinica
Od tu sva se odpeljala 30 km južno v nacionalni park Berchtesgaden (ena najlepših pokrajin Nemčije). Priporočam, da proti Kehelsteinhaus (Orlovo gnezdo) zavijete pri mestecu Gartenau na cesto 319. Namreč, cesta iz Berchtesgadna je zelo strma - 24 % klanec (če se prav spomnim) in je tudi prepovedana za avtomobile s prikolico. Na urejenem PP (3 EUR neomejeno) sva kupila karte za ogled (16,10 EUR/os) in se z njihovimi avtobusi odpravila do gnezda. Pot je dolga 7 km in vsebuje 5 tunelov, v busu pa ti tudi povedo malo o zgodovini. Samo na enem delu se lahko avtobusi srečajo zato je vse organizirano in odhodi so do minute točni. Ko prispeš na 1710 m, se moraš najprej javiti pri okencu in povedati želeno uro za nazaj, drugače so avtobusi zasedeni. Potem se odpraviš v tunel in z liftom še 124 m višje do hiše. Gospod Hitler je imel sicer oblazinjene sedeže v liftu, katere pa so za turiste pobrali ven. Tam pa je sledilo veliko razočaranje. Mislila sem, da bom videla kako je živel in v kateri sobi je bilo kaj. Namesto tega pa je iz vsega nastala ena velika restavracija, v vseh sobah so bile mize in ljudje so jedli
Samo v enem prostoru je obešeno nekaj slik, kjer si lahko videl kako so gradili gnezdo in kako so iz skal speljali to 7 km dolgo cesto. Tudi en TV je bil tam, kjer so predvajali nekaj posnetkov iz CD, ki ga sicer prodajajo. Ker je vse skupaj na vrhu skale, je zunaj le malo prostora. Sicer je izjemna panorama ob lepem vremenu in se vidi vse do Salzburga. Midva sva bila, žal, v megli in mrazu; gor je bilo nekih 8 stopinj. Praktično nimaš kaj početi, ni čudno, da so bile vse mize polne in da so vsi jedli. Po nekem času sva se odpeljala kar z liftom dol in na vso srečo našla 2 prostora na enem busu prej kot sva imela potrjeno (vozijo na 20 minut).
Odhod na Orlovo gnezdo
Tunel do lifta
Pred vhodom
Spodaj je bilo veliko bolj toplo in prijazno. Odpravila sva se po strmi cesti navzdol do mesta Berchtesgaden, se sprehodila in nameravala tudi nekaj pojesti. Ko sva ugotovila, da so v tem mestu navadni zrezki po 17 EUR sva se odločila, da potrpiva in jeva na slovenskih tleh v Žirovnici pri dobrem starem Trebušniku, kjer šnicl stane 5,5 EUR
Pot je vsekakor zanimiva, gradovi so resnično vredni ogleda, je pa res, da bi rabila več kot 3 dni, če bi hotela v vsak grad in si vsa mesteca ogledati bolj v miru.
Prevozila sva 1100 km in porabila 400 EUR za vse skupaj. Pa še to, v Avstriji je bencin cenejši kot pri nas, z izjemo AC (1,34 EUR). Ljubo ni mogel verjeti..