V soboto okrog 3. ure zjutraj sem prispel na Nizozemsko, kjer sem si tik za mejo privoščil 3 urice spanja na enem od počivališč ter pri meni obvezen zajtrk. Lahko sem brez kosila, lahko sem brez večerje, a brez zajtrka sem kot riba na suhem. No, nekaj pred sedmo sem krenil naprej in ob 9h prispel na obalo ob Severnem morju. Sledila je nastanitev v kampu in raziskovanje okolice.
Kmalu sem ugotovil, da je v sosednjem kraju (Zandvoort) ta vikend dirka Formule 3. Ljubitelji Formule 1 se bodo morda spomnili, da so bile na tem dirkališču včasih tudi dirke F1. V soboto sem si tako ogledal kvalifikacije za nedeljsko dirko (vstop je bil prost).
V nedeljo zjutraj pa sem se s kolesom odpravil v Amsterdam.
Na Nizozemskem je kolesar car. V semaforiziranih križiščih imajo tipke za kolesarje, tako kot so pri nas na semaforjih za pešce. S tem, da (razen v največjih križiščih) nikjer ne čakaš več kot 15 sekund na vklop zelene, po tem ko pritisneš na tipko. Najbolj pa me je presenetilo, ko so na enem odseku popravljali kolesarsko stezo in obvoz speljali po cesti, ki so jo zaradi tega zaprli za motorni promet. Nepredstavljivo za naš način razmišljanja.
Zaprt odsek ceste, namenjen kolesarjem kot obvoz
Kolesarski prihod v Amsterdam
Po popoldanski vrnitvi v kamp in prekolesarjenih 65 km sem za las ujel nastop letalske akrobatske skupine po nedeljski dirki Formule 3 ...
... nato pa se odpravil uživat na 200m oddaljeno plažo.
Domov sem v cunjah in obutvi prinesel toliko peska, da lahko začnem zidat.
Noč z nedelje na ponedeljek je bila povsem jasna; zaradi mesečine in severnejše geografske lege je bilo malo pred polnočjo še takole svetlo.
Na "Marijin" ponedeljek sem si dopoldan privoščil še malo sprehajanja ob morju in v njem ...
... nato pa je nekaj pred poldnevom sledil povratek proti Ljubljani. Vožnja z dvema postankoma je trajala 13 ur in pol, vključno z nekaj zastoji v Nemčiji.
Čez 4 ure pa budilka za na šiht.
Special bonus:
Živ